avtor: damjan likar
Cerkveni pedofilski škandali po svetusreda, 22.06.2011
Pekel v katoliškem domu in zloraba v spovednici
Zgodba se sliši neverjetno – pa kljub temu ne predstavlja enkratnega primera. Svarilno kaže, na kakšne ovire naleti preiskovanje kaznivih dejanj, ki so se dogajala pretekla desetletja v cerkvenih domovih. Očitki zvenijo zastrašujoče: »Bila sem seksualno zlorabljena,« pravi danes 43-letna Cornelia Huttinger, ki je bila kot otrok v Marijinem domu v Würzburgu. Seksualna zloraba se je pričela pri njenem šestem letu v spovednici. »Zgoraj v domu smo imeli svojo kapelo, v kateri je bila spovednica. Sestra Reginalda me je redno vodila tja noter k župniku. Morala sem ga oralno zadovoljevati, morala sem sesti nanj. Reginalda je stala malo stran in prisluškovala. Cornelia Huttinger je to zgodbo povedala v neki oddaji radia Bayerische Rundfunk (26. 6. 2004: »Neusmiljene sestre – vzgoja v cerkvenih domovih«).
Sestra je vse vedela
Na dodatno vprašanje je odgovorila, da je sestra zanesljivo vedela, kaj se dogaja v spovednici: Ko je bil župnik gotov, me je prijela za roko in mi zašepetala v uho: »Ti si ena umazana prasica. To, kar si sedaj počela, ni bilo prav.« Potem mi je v roke potisnila rožni venec in rekla: »Sedaj zmoli dvajset zdravamarij za odpuščanje.«
Cornelia Huttinger svojih očitkov ne more dokazati. V Marijinem domu je bila, preden so ga leta 2002 porušili. Šla je v ofenzivo. S cerkvene strani so bili pripravljeni njen primer raziskati. Toda o poteku in rezultatu te preiskave so si pričevanja nasprotujoča. Zastopniki cerkve trdijo, da Cornelia med fotografijami župnikov ni prepoznala storilca. Cornelia trdi nasprotno, da je zelo dobro prepoznala storilca, vendar je potem ta fotografija izginila. Podobno je s krajem, kjer naj bi stala spovednica, kajti po izjavah cerkvenih zastopnikov v tem domu naj ne bi bilo spovednice. Cornelia se sklicuje na izjavo nekega drugega domskega otroka, da je primer resničen. Komu naj verjamemo?
Cornelia Huttinger torej nima nobenih dokazov. Tudi če bi jih imela, bi zadeva po več kot tridesetih letih že zdavnaj zastarala! Takšna je situacija mnogih otrok, ki so bili v cerkvenih domovih zlorabljeni in trpinčeni. Čeprav so minila desetletja, mnogi še ne morejo govoriti o teh dogodkih, ker so jih potisnili v svojo podzavest. Če potem v času terapije, kot je to primer pri Cornelii, pridejo na svetlo, je nemogoče preveriti njihovo resničnost, da bi lahko storilce pripeljali na odgovornost.
Denar za molk?
Za pozornost v tisku je poskrbel način, kako so se do Cornelie Huttinger obnašali v škofijskem ordinariatu. Bili so se sicer pripravljeni z njo pogovarjati, vendar pa so ji predlagali dogovor. Če o teh obtožbah ne bo več govorila v javnosti, ji bodo plačali šolnino in dopust za nadaljnje izobraževanje. Cornelia dogovora ni podpisala – denar pa je kljub temu pritekal, skupaj 15.000 evrov: za obisk Dubaja, za tiskalnik, za dokončanje meščanske šole, ki jo ravno sedaj končuje. V javnosti temu pravimo: denar za molk.
Kaj Cornelii še ostane? V omenjeni radijski oddaji je prosila za pomoč: »Iščem ostale, ki so bili z menoj v tem Marijinem domu v Würzburgu od leta 1964 do mojega odpusta leta 1974. To sta sestri Maria in Christa Metzger, potem Beate Sturmer – povedali so mi, da je sedaj poročena – potem še sestra Karin in brata Dieter in Erich. Priimka se, na žalost, ne spomnim. Če je le mogoče, bi vas rada ponovno videla.«
Primer Cornelie Huttinger je za mnoge tisoče - in to zveni skoraj cinično – še ena sotrpinka, ki je bila v istem domu. Izjava v časopisu Mein Post: »Tam so nas sicer pretepali, da smo bili zeleni in modri, toda zloraba, tega ne verjamem.«
Ali že ni to dovolj škandalozno, da so nemočne otroke v imenu Boga pretepali, da so bili zeleni in modri?
Vir: Mahnmal-Aktuel 4/2004
1010 otroških pornografij pri visokem katoliškem cerkvenem juristu
Škofija Fulda na internetni strani vabi na Elizabetino leto 2007. Poleg je bil predstavljen dr. Johanes Remmel kot predsedujoči sodnik cerkvenega delovnega sodišča te škofije. Na njegovem računalniku so konec leta 2006 našli 1010 otroških pornografskih fotografij in dva videa. Visoki jurist cerkvenega sodišča pri škofiji Fulda vodi to sodišče kot postransko zaposlitev, je pa tudi pristojen sodnik na delovnih sodiščih v procesih proti pedofilskim duhovnikom. Njegova glavna zaposlitev je mesto predsednika Upravnega sodišča v Kasslu. Dne 10.1.2007 je bil predsednik sodišča obsojen na devet mesecev pogojno in plačilo 4.800 evrov denarne kazni. Ta seksualna morala je mogoče katoliška – krščanska pa gotovo ni.
Nemški duhovniki: Seksualni zločini nad otroki
Za katoliškega duhovnika iz Nordheim-Westfalije, ki je osumljen seksualnega izkoriščanja otrok, je državno tožilstvo iz Muenstra potrdilo, da gre za tri primere »prekoračitve« v obdobju petih let, med drugim pri ministrantih in pri bralnem večeru. Vir: Tagesspiegel Berlin, 5.1.2007
Vatikan: Dan izpokore zaradi zlorab?
Papežev hišni pridigar Raniero Cantalamessa je v svoji adventni pridigi pred papežem Benediktom XVI. predlagal »dan spokornosti« kot solidarnost z žrtvami pedofilskih duhovnikov – »spričo gnusnih stvari, ki so jih počeli nekateri njihovi pastirji.«
Vir:Newsletter von radio Vatikan, 15.12.2006
Državni tožilec toži duhovnika za seks s štirinajstletnico
Triinšestdesetletni duhovnik iz Cordobe je leta 2004 pošiljal štirinajstletni deklici ekstremno vulgarna SMS sporočila in jo klical po telefonu z nedvoumnim namigovanjem. Pred sodiščem je duhovnik izjavil, da ima že od 11. leta naprej »mentalno slabost na moške in ženske zadnjice«. Pred sodiščem je kot priča nastopila policistka, ki se je januarja 2004 skrila v dekletovi sobi. Ko se je duhovnik dekletu približal, ga je policistka na licu mesta aretirala. Nejasno je še, kaj se je takrat dejansko zgodilo. Deklica trdi, da jo je hotel duhovnik poljubiti na usta. Cerkveni mož pa trdi, da jo je hotel poljubiti na čelo in jo je za šalo vrgel na posteljo.
(Basler Zeitung, 20.10.2005)
Bivši bostonski kardinal prikrival seksualne zločine nad otroci
V bostonski škofiji (ZDA) duhovnike toži 450 žrtev seksualnih zločinov. Kardinal Law je seksualne zločine nad otroki prikrival. Bivši bostonski kardinal je popolnoma izginil iz naslovnic medijev. Sicer je njegov neprijeten odstop mnogim še v spominu (leta 2002), saj je povezan z največjim pedofilskim škandalom v državi. Samo v tej škofiji je prišlo na površje 450 tožiteljev. Lawu je bilo dokazano, da je prikrival številne primere izkoriščanja otrok s strani duhovnikov. Te duhovnike je enostavno prestavil v drugo faro, kjer so lahko nadaljevali svoje umazano početje. Law je moral odstopiti. Toda v maju 2004 je bil postavljen za arhipresbitra v rimski baziliki Santa Maria Maggiore in se je veselo preselil v mesto Rim.
Zaradi svoje nove funkcije je 11. aprila 2005 v Petrovi katedrali vodil mašo zadušnico za umrlim papežem, kar je netaktno. Lepa gesta do žrtev zlorab, ki so proti temu zaman demonstrirale. Vir: Denk Mit
Cerkev v Los Angelesu prikrivala seksualne zločine nad otroki
Več desetletij je vatikanska cerkev v Los Angelesu krila duhovnike, kljub množičnim obtožbam zaradi zločinov nad otroki. Sedaj odprti akti odkrivajo stotine seksualnih napadov na otroke od 60. leta naprej. Pedofilskim cerkvenim možem je bilo kljub obelodanjenim obtožbam dovoljeno še naprej opravljati delo z otroki v njihovih skupnostih.
(Mein – Echo, 13. 10. 2005)
Duhovnik umrl pri seksu s konjem
Sodomija: Duhovnik Gerald Pointer (48) se je v nekem hlevu pri Seatlu (ZDA) pustil naskočiti žrebcu. Cerkveni mož je pri tem utrpel tako močne poškodbe debelega črevesa, da je za posledicami umrl. (Vir: BILD, 24.10.2005)
Duhovnik je spolno zlorabljal ministranta
Sodišče je odločilo: Cerkev naj plača 25.000 evrov zaradi seksualnih zločinov nad ministrantom. Vatikanska cerkev v Nemčiji je prvič plačala odškodnino žrtvi seksualnega zločina. O tem je poročal Der Spiegel v svoji izdaji 49/2005. Škofija Magdeburg je nekemu bivšemu ministrantu plačala odškodnino v višini 25.000 evrov, štirideset let potem, ko se je duhovnik spozabil nad malim dečkom. Norbert D. je bil star 9 let in zelo ponosen na to, da je postal ministrant v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja v bližini Leipziga. Po sveti maši ga je vzel duhovnik Alfons Kampuhsmann s seboj v župnišče, kjer se je spozabil nad njim. Vendar ni ostalo pri tem enem slučaju. Norbertova muka v duhovnikovem stanovanju je trajala celih sedem let, od leta 1958 do 1964. Z nikomer se ni mogel pogovoriti. Duhovnik je namreč bil prijatelj njihove družine. Tudi v šoli ni nihče nič vprašal, čeprav je Norbert pogosto zamujal. To je bilo v dnevih, ko je ministriral pri rani maši in se je pogosto od strahu podelal v hlače. Kot odrasel je Norbert zapadel v težke depresije, mučila ga je kronična nespečnost, krčevit jok in nenadni napadi strahu. Moral se je zdraviti na kliniki. Tudi tam na začetku ni nič povedal. Začel je prebirati knjige o zlorabljanju. Počasi je začel dojemati, kaj so mu storili. Toda do izplačila odškodnine so minila leta. Hodil je od duhovnikov do škofov. Prejel je 25.000 evrov. Za stroške psiholoških terapij zase in za svojo družino pa je Norbert porabil 122.000 evrov. (Spiegel 49/2005)
Več tisoč žrtev na Irskem obtožuje cerkev
Dublin (AFP) – Na Irskem se je skoraj 15.000 ljudi odzvalo pozivu vlade, naj vložijo zahtevo za odškodnino zaradi zlorab, predvsem v otroških domovih, ki jih je večinoma vodila cerkev. Do izteka roka je prijavo vložilo 14.768 oškodovancev, ki so prebivali v domovih, sporoča združenje oškodovancev. Vsota za odškodnine, ki jo mora zbrati država, lahko preseže eno milijardo evrov.
V sporu med državo Irsko in katoliško cerkvijo je prišlo do dogovora, da cerkev zbere 128 milijonov evrov, ostalo pa bodo morali plačati davkoplačevalci. Tožniki uveljavljajo odškodnino, ker so bili kot otroci v ustanovah, ki jih je ustanovila država, upravljala pa katoliška cerkev, izpostavljeni nasilju. Pri tem gre za seksualno zlorabo in druge oblike telesnega nasilja kot tudi za duševno trpinčenje. Dejanja segajo nazaj celo v trideseta leta.
Vzporedno z odškodninskim programom vlade je uvedlo tudi sodišče preiskavo o tem odmevnem škandalu zlorab, ki je v pretežno katoliški deželi povzročilo veliko zgroženost. Po interpretacijah tožiteljev je prihajalo v domovih za otroke, sirotišnicah, internatih in otroških bolnicah pod okriljem cerkve v prejšnjih desetletjih do pogostih prekoračitev s strani duhovnikov in drugih nameščencev cerkve.
(Vir: Yahoo – Nachrichten, 17.12.2005)
Visok delež homoseksualcev med duhovniki
Nemški dnevnik Bild je pisal v naslovu: Po množičnih seksualnih škandalih v semeniščih in škofijah je Benedikt XVI. izdal tajni dokument. Tema: Kodeks čistosti, Tajni dokument proti toplim bratom med duhovniki. Cerkev ne bo več posvečala moških v duhovnike, ki javno izražajo svoja homoseksualna nagnjenja…(Bild, 8.10.2005) Po nekaterih ocenah je delež homoseksualcev med duhovniki v industrijsko razvitih državah blizu 50%, v normalnih družbah pa približno 10%. (Hamburge Abendblatt, 10.4.2001)
Skoraj ne bo več duhovnikov, pa tudi manj pedofilskih žrtev?
Cerkev že leta tarna o akutnem pomanjkanju duhovnikov. Če od sedaj naprej ne bodo več sprejemali homoseksualcev, bo ta poklic kmalu izumrl. Toda človek mora pozorno prebrati med vrsticami: V dokumentu papeža Benedikta gre samo za duhovnike, ki »javno« kažejo svojo homoseksualno nagnjenost. Seksualne orgije v duhovniških semeniščih, spolna zloraba otrok v spovednicah ali ob prostem času, to konec koncev ni javno…
V javnost tako ali tako pride samo vrh ledene gore. V aprilu 2005 je pod naslovom »Pope obstructed sex abuse inquiry« izšlo sporočilo skozi angleške časopise, kjer sedanji papež kot predsedujoči verske kongregacije v tajnem pismu od vseh katoliških škofov zahteva, da preiskave proti skruniteljem otrok držijo pod ključem do pretečenih 10 let po dopolnjeni polnoletnosti zlorabljenih žrtev. Delež pedofilskih duhovnikov je v Nemčiji približno 3-5%.
(Vir: Akte, 14.9.1999)
Duhovnik, osumljen pedofilije, naredil samomor
Po katoliškem verovanju naj bi se ponoči ob tretji uri umirili zli duhovi. Dne, 11. novembra, 2006 je bila ura 3.19, ko se je dekan Lohr/ Spessart in župnik v Lohr – sv. Michael, dr. Klaus-Peter Kestler, takoj za železniško postajo Lohr v smeri Aschaffenburg, vrgel pod vlak. »Škofijski ordinariat je sporočil, da si je 55-letnik prostovoljno vzel življenje,« piše lokalni časopis. Njegova smrt je Rimskokatoliški cerkvi navsezadnje prihranila še en škandal. Proti predstojniku v dekaniji Lohr je namreč potekala preiskava »zaradi težjega primera posilstva.
Govora je o mladeniču, ki naj bi bil v tesni zvezi z duhovnikom, kar bi lahko kazalo na zločin intimne vrste, to pa bi lahko cerkev spet spravilo na negativne strani v časopisu. Še teden dni prej so se na župnijskem svetu, pod vodstvom Kestlerja, pritoževali, da je vedno težje, posebej še pri pogrebih, privabiti ministrante. Kritizirali so stališča nekaterih staršev, čeprav je splošno znano, da se katoliški starši zaradi seksualnih škandalov cerkvenih funkcionarjev bojijo in ne dovolijo svojim otrokom, da bi postali ministranti. Stališče »Vesel sem, ker moj sin nikoli ni bil ministrant« je postalo zelo razširjeno.
Obtoženi ni kakšna majhna katoliška riba. Dekan dr. Kestler je imel vodilno funkcijo in je bil tudi član vodstvenega odbora duhovniškega sveta škofije Wuerzburg. Ta pa ima nalogo, »da škofa, ki vodi škofijo podpira.« (Pow, 4.5.2005)
Obtožbe zadenejo Rimskokatoliško cerkev še enkrat bolj. Toda državni tožilec je izjavil: S smrtjo 55-letnika je preiskava končana. Tako je povsem jasno, da obtožbe ne bodo razjasnjene, ter da bo ostal duhovnik domnevno nedolžen. To je vsekakor enkraten primer, ko se za krivice osumljeni izmuzne zagovoru (torej razjasnitvi zadeve) s samomorom. Očitno obstaja močan interes »tretjih«, da se ta zadeva za vedno pomete pod preprogo. Tako ob tem ostane odprto vprašanje, v kolikšni meri je prostovoljno odšel v smrt. V zvezi s preiskavo je dala cerkev narediti psihiatrično spričevalo o dekanu, ki daje podporo vodji škofije, škofu Fridhelmu Hfmannu. Tudi škofijski predstavnik za tisk Bernhard Schwessinger je izjavil, da ni bilo »nobenega namiga o nameravanem samomoru.« (Main- Post, 13.11.2006)
Dne, 14.11. pa so potem le prišli dodatni detajli na svetlo in v javnost. Dostojanstvenik naj bi imel že več let seksualno zvezo z nekim bivšim ministrantom, ki naj bi trajala od fantovega 16. leta naprej. (Main – Echo,14.11.2006). Predstojnik dekanije Lohr je menda bil v popolni psihični odvisnosti od tega mladega fanta in naj bi grozil s samomorom, če bi ta, sedaj že 22-letnik poizkusil narediti konec med njima. To je sprožilo razmišljanja o mogočih drugih interesih pri smrti dekana. Vsekakor pa je dekan dr. Kestler dobil častivreden prostor na wuezburškem pokopališču.
Vir: časopis Razmisli, izdajatelj Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
